To impresivno rast so omogočili napredek v medicini, izboljšane sanitarne razmere in zmanjšanje stopnje umrljivosti dojenčkov. Po podatkih UN WPP je bila leta 1900 povprečna pričakovana življenjska doba bistveno nižja od današnjih številk. Stoletje ali več pozneje ljudje zaradi napredka v zdravstvu, boljši prehrani in dostopu do zdravstvene oskrbe živijo v povprečju 41 let dlje kot njihovi predniki na začetku prejšnjega stoletja.

Pri tem je imel posebno opazno vlogo močan upad umrljivosti dojenčkov, a to še zdaleč ni edini dejavnik. Napredek v medicini, vključno z antibiotiki, cepivi in ​​metodami zgodnjega odkrivanja, ter izboljšano znanje o higieni in zdravem življenjskem slogu so prispevali k podaljšanju pričakovane življenjske dobe ne le dojenčkov, temveč ljudi vseh starosti.