Časovne kapsule so v ZDA zelo popularne. Skoraj vsaka šola angažira dijake, da sestavijo časovno kapsulo in jo zakopljejo za zanamce čez 100 let. Kdo bi si mislil, da se najdejo izjemne stvari, a bolj kot to, je pomembno, kaj so takrat izbrali in sporočili nam v današnji čas.

Ena prvih, ki je začela z običajem časovnih kampsul je bila p okopana leta 1924 v Memorialu svobode, danes pa si jo lahko ogledajo obiskovalci Nacionalnega muzeja prve svetovne vojne v Kanzas Cityjo v Missouriju.

V kapsuli je bilo 15 predmetov, med katerimi so bili izrezki iz časopisov, biblija (mimogrede: ni ista, kot današnja!) in, najpomembnejša, vojna napoved ZDA iz leta 1917. Večina je bila takrat prepričana, da se vojne grozote ne bodo nikdar ponovile, še sanjalo pa se jim ni, da se bodo celo večje strahote ponovile samo 15 let kasneje.

Danes vemo, da ZDA med drugo svetovno vojno niso odigrale povsem mirovniške vloge, kot nam želijo prodajati danes. Vemo, da je bil denimo Maribor najbolj bombardirano mesto v Jugoslaviji, bombe pa so nanj metali prav Američani.

Še bolj v tančico zavito je sodelovanje Američanov s Titom, pa ne zato, ker je bil Tito kasneje pripadnik komunistične mantre, pač pa zato, ker so se Američani želeli otresti četnikov, ki so takrat na Balkanu veljali za močnejše nasprotnike.

Prav tako malo, ali pa skoraj nič, ne vemo o pobeglem kralju, ki ni nikdar kapituliral, Jugoslavija pa se, kot ena redkih držav takratne Evrope, ni podredila zahtevam Tretjega rajha. To dejstvo bi bi po vojni močno spremenilo razmerja moči v Evropi, česar pa Američani prav tako nikdar niso želeli priznati.

Po drugi strani pa nekaj malo dejstev, ki so danes znane, so namerno postavljena v ozadje, so pa še kako pomembne. Recimo: večino Balkana so osvobodili Rusi, ne zavezniki in ne partizani. Celo Titove najbolj herojske bitke o katerih so bili posneti megalomanski filmski projekti, niso bile takšne, kot smo jih gledali v filmih.

Zato so časovne kapsule gledane iz današnje perspektive lahko zelo nevarne. Morda celo bolj, kot bi si kdo želel.