Ideja o hodečih mrtvecih in zombijih nikakor ni nova. Da so se tega bali že praljudje, so zdaj potrdili tudi znanstveniki, ko so med izkopavanju grobišča v Nemčiji naleteli na nenavadne grobove, ko so mrtvim čez noge dali velike kamne in z njimi preprečili, da bi mrtvi vstali in prišli strašiti žive.

Če mislite, da so samo praljudje prehitro pokopavali žive za katere so mislili, da so mrtvi, se spomnite, da se to dogaja tudi danes. Nič koliko zgodb je, ko ljudje "oživijo" v mrtvašnici, pravih razlogov, zakaj se to dogaja, pa ne poznamo. No, vsaj vnaprej ne.

Izkopanine grobišča iz konca neolitika kažejo, da so se takratni jamski ljudje najbolj bali revenantov, ki naj bi bili hodeči mrtveci v razmajani lupini in z videčim mesom, v njih pa so že praljudje prepoznali najnižje nagone in željo po uničevanju. Tak opis danes lahko povežemo z zombiji, kamni čez noge pa kažejo, da "vstajenje od mrtvih" nekoč ni bilo tako redko, kot si mislimo.

Vračanje mrtvih vedno prinaša nesrečo živim, so verjeli prazgodovinski ljudje.

Če vzamemo v obzir negativen odnos jamskega človeka do ponovnega vstajenja, se tudi svetopisemska zgodba o vstajenju Jezusa bere na povsem drug način.

A dejstvo vendarle ostaja: zombiji niso samo izum Hollywooda, bili so že veliko prej.