Nikola Tesla se je zmeraj posmehoval Albertu Einsteinu. Čeprav sta oba veljala za dragulja človeške vrste, pa se Einstein ni mogel sprijazniti s Teslinim posmehom. Glavna razlika med njima je bila, da je Tesla verjel v eter, Einstein pa v materijo. Kdo je imel prav?

Da bi bolje razumeli njuno razhajanje, se moramo vprašati, kaj je to eter? Po Teslinem konceptu gre za obliko snovi, ki je breztežna in neotipljiva. Tesla je eter razumel kot okolje v katerem Sonce ali katerakoli druga zvezda prenaša energijo. Eter je po njegovo elastičen medij po katerem se prenašajo prečni valovi.

Razumete?

Nič hudega, če ne ... Einstein ni verjel v eter, ni verjel v nič, kar ni otipljivo in v nič, kar nima mase. To pomeni, da ni priznaval duhovnosti in tudi ne človekove želje po nematerialnem napredku. Zanj je bil samo samo zavedanje o trdnih delcih bistvo napredka.

Da je to vprašanje močno žulilo Einsteina, govorijo številne razprave s filozofi in duhovnimi učitelji o obstoju mentalne komponente, ki po Einsteinovem prepričanju ne obstaja, Tesla pa v to ne le, da je verjel, čeprav je ni nikdar dokazal, pač pa je veliko njegovih razlag temeljilo prav na etru, ki je bil zanj osnova za pretok energije.

Najbolj očitno sta se oba znanstvenika razlikovala pri razumevanju smrti. Tesla je namreč verjel, da je človekova energija samo materialna oblika energije, ki se po smrti spet spremeni v nematerialno obliko, ki jo zaznavamo kot svetlobo.

John O'Neill, ki ga danes poznamo kot prvega Teslinega biografa (intervjuval je kup ljudi, ki so imeli osebni stik s Teslo), je zaslovel prav po Einsteinovi izjavi, da je mogoče energijo dobiti samo iz trdne materije. S tem je namreč najbolj jasno pokazal na razliko med obema velikanoma, hkrati pa je odprl Pandorino skrinjico, ki je še danes trn v peti vsakega kapitalista.

Tesline zasluge v materialnem svetu so bile tako neizmerne, da si je lahko privoščil življenje v katerem je bil neprecenljiv in nepodkupljiv. Nezainteresiranost za dobiček je bila že takrat trn v peti mnogim kapitalistom in bi bil, če bi še danes živel, razočaran nad svetom, ki je nastal za njim.

Dodajmo še to, da se je Nikola Tesla rodil v zelo verni družini, sam zase pa je nekoč dejal, da verjame v Boga, ki ne pripada nobeni veri.