Brezposelnost med mladimi je zdaj višja od splošne stopnje brezposelnosti, razlika med njima pa je največja v zadnjih 30 letih.

Strokovnjaki opozarjajo, da je to opozorilo ne le za mlade strokovnjake, temveč za celotno gospodarstvo. Po besedah ​​Brada Hersbeina, višjega ekonomista na inštitutu Upjohn, "mladi prvi občutijo posledice gospodarske negotovosti", saj delodajalci prvi zavrnejo zaposlovanje začetnikov.

Eden od dejavnikov, ki vplivajo na situacijo, je hiter razvoj umetne inteligence. Številni poklici, kot so IT, finance in pravo, izgubljajo vstopna delovna mesta – nadomeščajo jih algoritmi. To zmanjšuje povpraševanje po mladih strokovnjakih in zmanjšuje konkurenčno prednost visokega šolstva kot prej.

Leta 1992 je imelo 26 % delavcev visokošolsko izobrazbo. Danes jih je že 45 %. Hkrati mnogi diplomanti kljub visokim ocenam in izkušnjam s prakso sploh ne prejmejo povabil na razgovore.

Podjetja še naprej zmanjšujejo potrebo po osebju. Na primer, izvršni direktor Shopifyja, Tobi Lutke, je odkrito dejal, da morajo oddelki pred zaposlovanjem dokazati, da ne morejo brez umetne inteligence. Izvršni direktor Amazona, Andy Jassy, ​​je prejšnji teden dejal, da bo tehnologija podjetju omogočila, da v prihodnosti shajajo z manj zaposlenimi.

Kljub temu ekonomisti oklevajo pri obtoževanju umetne inteligence za vse tegobe. Po besedah ​​tiskovnega predstavnika LinkedIna Coreyja Kantenge ni jasnih dokazov, da umetna inteligenca nesorazmerno prizadene mlajše delavce.

Podatkov za Slovenijo ni.